Mojevro.si vsi članki avtorja

12.4.10 08:41

Potem ko je vlada sprejela predlog novega zakona o zdravstveni dejavnosti, je na vrsti še sprejetje drugega zakona v okviru zdravstvene reforme, ki bo določal, koliko bomo za zdravstvo plačali in kaj bomo za to dobili. Predstavljamo izhodišča zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).

Ta so bila v začetku meseca marca dana v koalicijsko usklajevanje. »Zakon potrebujemo takoj,« je na tiskovni konferenci v začetku marca povedal tedanji minister za zdravje Borut Miklavčič. Opozarjamo na nekatere spremembe, ki jih prinašajo izhodišča zakona, objavljena konec februarja na spletni strani ministrstva za zdravje, in delovno gradivo zakona, ki še ni javno dostopno.

V povprečju dvakrat večji prispevek za samozaposlene

Samozaposleni oziroma samostojni podjetniki zdaj v povprečju plačajo okoli 95 evrov zdravstvenega prispevka na mesec, po uvedbi nove zakonodaje pa se bo ta znesek podvojil - znašal naj bi okrog 180 evrov. Višanje prispevkov je nujno za krpanje vse večje luknje v zdravstveni blagajni, ki je posledica manjših vplačil vanjo. Ta so v prvih dveh mesecih upadla pod raven predlanskih vplačil. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo letos posloval s predvidoma 54,6-milijonskim primanjkljajem.

»Zdravstvene pravice so enake za vse, zato naj bodo bolj sorazmerno porazdeljena tudi vplačila prispevkov,« je glavno sporočilo zdravstvenega ministra in prvega človeka ZZZS Sama Fakina. Samozaposleni po novem ne bodo imeli možnosti sami izbirati osnove za plačevanje prispevkov, ampak se bo kot osnova upoštevala »dohodnina ali dohodki, ki so primerljivi s plačo podobnih ali enakih poklicev v javnem sektorju, ki pa naj ne bi bili nižji od povprečne bruto plače v Sloveniji«, piše v izhodiščih zakona.

Zdravstveni prispevki od vseh prejemkov

Zdravstveni prispevki se bodo plačevali tudi od podjemnih in avtorskih pogodb, od nagrad, prejemkov za nadurno delo, dežurstva, prejetih najemnin, dividend. Iz prispevne osnove bi bili izvzeti prejeti potni stroški, regres in dodatek za prehrano.

Zakonci po novem le izjemoma zavarovani kot družinski člani

Kot družinski člani bodo še vedno lahko zavarovani otroci do 18. leta starosti in študentje z veljavnim statusom, drugi (zakonec, brat, sestra, starši) pa le, če bodo dohodki gospodinjstva tako nizki, da je družina upravičena do socialne denarne pomoči.

Ob neakutnem zdravljenju bolnišnično hrano in prenočitev plačamo sami

Za hrano in prenočitev v bolnišnici pri neakutnem zdravljenju bomo morali po izhodiščih novega zakona plačati iz lastnega žepa, kot velja za enake storitve v domovih starejših občanov.

Neakutno ali podaljšano bolnišnično zdravljenje je namenjeno »tistim bolnikom, ki po končani diagnostični obravnavi in zastavljenem zdravljenju slednjega še ne morejo nadaljevati zunaj bolnišnice«, lahko preberemo na spletnih straneh Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.

Prav tako obvezno zdravstveno zavarovanje ne bo več krilo hrane in prenočišča pri zdraviliškem zdravljenju, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Teh stroškov iz lastnega žepa ne bodo plačali le prejemniki socialne denarne pomoči.

Po novem ne bo izplačil posmrtnine

Izhodišča zakona odpravljajo pravico do posmrtnine, enkratne denarne pomoči družini ob smrti zavarovanca. »Znesek posmrtnine določi zavod v višini najmanj 100 odstotkov in največ 150 odstotkov zajamčene plače,« piše v 38. clenu veljavnega ZZVZZ.

Pred odhodom v hribe se bo treba zavarovati

Zakon uvaja precejšne spremembe pri kritju zdravljenja in rehabilitacije poškodb, nastalih pri športu. Po novem bo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krito največ 40 odstotkov zdravljenja za starejše od 14 let, in ne več vsi stroški, kot velja zdaj.

Gre za poškodbe, nastale pri planinarjenju, plezanju, gorskem kolesarstvu, deskanju, drsanju, alpskem in turnem smučanju, motornih in avtomobilskih tekmovanjih, zmajarstvu, letenju z baloni, potapljaštvu in jamarstvu ter športnih tekmovanjih nacionalne športne zveze. Vse kaže, da bo treba skleniti, prostovoljno zavarovanje, ki bo krilo stroške zdravljenja ob morebitnih športnih poškodbah.

»Člani planinske zveze so posebej zavarovani, če gredo v hribe v tujino. Če planinarijo doma, pa stroške poškodb krije ZZZS,« pravi minister Miklavčič.

Za pet odstotkov nižja nadomestila med bolniškim dopustom

Zakon predlaga bolniško v višini 85, in ne več 90 odstotkov osnove plače. Bolniška zaradi poškodbe zunaj dela ali nege družinskega člana bo znašala 75, in ne več 80 odstotkov osnove, v času bolnišničnega zdravljenja ali rehabilitacije v zdravilišču pa bi prejemali nadomestilo v višini 65 odstotkov od osnove plače, je zapisano v delovnem gradivu zakona.

Za oskrbo družinskih članov dopust, in ne bolniška

Prvi dan odsotnosti z dela zaradi bolezni otroka oziroma nege družinskega člana ne bi bil vec krit iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Preprosto rečeno: za prvi dan ne bi dobili bolniškega nadomestila. Tega lahko, če se tako odloči, da delodajalec ali pa za ta dan zahteva izrabo dopusta.

Pri poškodbah na delu delodajalec krije 45 dni bolniške

Za delodajalce je pomemben predvsem podatek, da bo breme bolniške na njihovih ramenih le do 25 delovnih dni trajanja bolniškega dopusta, in ne 30, kot velja zdaj. Če gre za odsotnost zaradi poškodb in bolezni, povezanih z delom, pa bo delodajalec izplačevanje nadomestil kril 15 dni več kot zdaj, torej 45 namesto 30 delovnih dni. Našteti ukrepi naj bi zdravstveni blagajni po ocenah ministrstva za zdravje prinesli okoli 100 milijonov evrov.

Avtorica: Urška Kukovič

Članek je bil objavljen v prilogi Finance Trendi.