Moje finance vsi članki avtorja

23.11.09 08:08

Plače v zadnjem času dvigujejo veliko prahu. Ponekod vlada prava zmeda. Nekaterim so se znižale, drugi zahtevajo celo višje. Kakšne so sploh plače v Sloveniji? S pomočjo petih kadrovskih agencij smo sestavili seznam 60 različnih poklicev z njihovimi konkretnimi neto plačami. Razkrivamo, koliko zaslužijo arhitekti, odvetniki, smetarji, rudarji, mesarji, novinarji, veterinarji...

S pomočjo kadrovskih agencij navajamo tudi poklice prihodnosti in tiste, ki se jim slabo piše. Sprašujemo se tudi, za koliko so ženske slabše plačane od moških. Pa tudi, ali tuji delodajalci plačujejo bolje kot domači. In še zanimivost: dober obrtnik z mojstrskim izpitom brez težav doseže tudi zdravniško plačo v višini dva tisoč evrov in več.

Zdi se, da se zadnje čase pogovarjamo samo še o plačah. Trenutno je najbolj vroče predvsem pri plačah 156 tisoč javnih uslužbencev, torej vzgojiteljev, učiteljev, zdravnikov, tožilcev, policistov in drugih, katerih denarnice krize za zdaj še ne čutijo. Drugače je v gospodarstvu.

Tam plače v večini podjetij znižujejo ali pa kvečjemu ohranjajo na isti ravni. Čeprav naj razlik v plačah za enako delo med spoloma ne bi bilo, pa je v praksi tudi drugače. Ženske so tiste, ki težje dobijo službo. Pa še nekaj: nedavna ugotovitev revije Manager je, da tuji delodajalci Slovence plačujejo bolje kot domači.

Podatki kažejo, da denarnice zaposlenih v javnem sektorju dejansko ne čutijo recesije. Na račun odprave plačnih nesorazmerij so se jim povprečne plače od junija lani, ko je bil zakon sprejet, pa do avgusta letos okrepile za dobrih osem odstotkov. V tem času se je za odstotek povečalo tudi število zaposlenih v javnih službah, medtem ko je delo v gospodarstvu izgubilo dobrih sedem odstotkov zaposlenih.

Izplačana povprečna bruto plača v javnem sektorju je bila v avgustu 1.808 evre, kar je debelih 35 odstotkov več kot v gospodarstvu. Sicer je bilo v zadnjem letu izplačanih plač v gospodarstvu za pet odstotkov manj, verjetno zaradi tega, ker je v tem času delo izgubilo skoraj 37 tisoč zaposlenih, hkrati pa se je povprečna plača zaposlenih v avgustu povišala za dva odstotka. Poglejmo torej kakšne so sloh konkretne plače v Sloveniji.

Piloti, kirurgi, odvetniki

Na seznam 60 poklicev smo vključili poklice iz različnih dejavnosti. Med najbolje plačanimi na naši lestvici je pilot potniškega letala oziroma kapetan, katerega osnova plača je 2.398 evrov. Podatke so nam posredovali iz Adrie Airways , letalskega prevoznika, ter pripisali, da se plače letalskega osebja navezujejo le na čas premika oziroma letenja letala, v našem primeru za 58 ur naleta, torej brez priprav na polet in manevrov po končanem letu.

Nad dva tisoč evrov osnove plače brez dodatkov prejmejo tudi embriologi in genetiki, splošni kirurgi, kontrolorji letenja, odvetniki, psihiatri, nekateri veterinarji. Dvema tisočakoma se po ocenah kadrovnikov približajo tudi recimo grafični oblikovalci, borzni posredniki, nekateri računovodje. V razredu do 1.500 evrov pa so optiki, računovodje, učitelji in vzgojitelji, novinarji, rentgenski tehniki, vozniški inštruktorji, predstavniki za odnose z javnostmi, državni tožilci, lekarnarji, fizioterapevti, davčni inšpektorji in gledališki igralci.

Približno tisočaka domov prinesejo zaposleni, ki po mnenju nekateri kadrovnikov opravljajo deficitarne poklice, kot so mizarji, mesarji, frizerji, kuharji, peki, polagalci ploščic, avtomehaniki, električarji, vodovodarji, pleskarji, vozniki tovornjakov. Na repu seznama so čistilci, ki vsak mesec na račun prejmejo manj kot 500 evrov, ter sprevodniki na vlaku, gasilci, varnostniki, prodajalci v trgovinah, cariniki, poštarji, zidarji, kurirji, šivilje in komunalni delavci, ki zaslužijo med 600 in 700 evri.

Pod 800 evrov osnovne plače na račun dobijo tudi vojaki, pazniki v zaporu, policisti in kriminalisti. Dodajmo še to, da se osnovne plače lahko ponekod na račun različnih dodatkov nekoliko zvišajo, tudi do več sto evrov. Poudarimo pa, da so v tabeli navedene osnovne plače povprečno uspešnega zaposlenega z 10 let delovne dobe, brez dodatkov, recimo za prevoz in malico.

Od dodatkov se ti zvrti

Poleg plače zaposleni torej prejmejo tudi nekatere dodatke. Na splošno lahko rečemo, da večina zaposlenih prejeme najmanj dodatek za delovno dobo in za stalnost. Drugi pa lahko prejmejo tudi dodatek za nočno delo, za delo ob nedeljah in med prazniki, deljen delovni čas, pripravljenost na poziv, opravljanje zahtevnih nalog in povečanje obremenitve, dvojezičnost, mentorstvo in druge.

Dodatki k plačam javnih uslužbencev so določeni v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, kolektivni pogodbi za javni sektor in zakonu o opravljanju posameznega poklica, za druge pa v kolektivni pogodbi za različne dejavnosti oziroma v individualnih pogodbah.

Nekateri si lahko osnovno plačo popravijo tudi za 30 odstotkov in več. Takšni so recimo rudarji, ki sicer v osnovi zaslužijo 935 evrov na mesec. Tudi kontrolorji letenja, ki v povprečju zaslužijo 1.850 evrov (stolpni) oziroma 2.520 evrov (radarski), si lahko plačo povišajo z dodatki za delo v posebnih pogojih, in sicer za 25 odstotkov, ter z operativnim dodatkom in dodatkom za lokacijo, in sicer do 30 odstotkov. Poštarji, ki zaslužijo okrog 660 evrov na mesec in v povprečju opravijo pet ur dežurstev, si lahko z dodatki plačo povišajo za največ 10 odstotkov.

Med plačne rekorderje se skoraj vsak mesec zapiše kakšen zdravnik, ki dobi 10 tisoč evrov in več bruto plače. Z dodatki naj sicer ne bi presegli 10 odstotkov osnovne plače. Rekordi pa se ustvarjajo predvsem z dežurstvi. Zdravnik dobi za uro dežurstva največ 15 evrov neto, odvisno od tega, kakšno osnovno plačo ima, in od stopnje dohodnine. Nekateri imajo tudi po 100 ur dežurstva na mesec, to pomeni dodatnih 1.500 evrov, nekateri pa sploh ne dežurajo.

V povprečju imajo zdravniki do 50 dežurnih ur, za kar prejmejo 750 dodatnih evrov, so pojasnili na Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije . Piloti potniškega letala ob upoštevanju dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo, nadure in 58 ur naleta lahko dobijo debelega tisočaka več od osnove, ki je, kot smo že omenili, skoraj 2.400 evrov.

Razlike v plačilu med spoloma

Zadnja raziskava statističnega urada je pokazala, da so ženske prejemale 7,8 odstotne točke nižjo bruto plačo od moških. Vendar je treba poudariti, da razlik v plačah niso merili za isto delovno mesto, ampak znotraj dejavnosti, kar pomeni, da je primerjava lahko pristranska zaradi različne zastopanosti spola v panogah. Največje plačne razlike v korist moških tudi do 840 evrov na mesec so v finančnem posredništvu ter zdravstvu in socialnem varstvu.

Pri sistemizaciji delovnih mest, kjer je učinek delavca merljiv in dokazljiv, so razlike v plačilu med spoloma minimalne oziroma jih sploh ni, pojasnjujejo na Karieri . Največje razlike nastajajo pri delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo, še posebej v storitvenem sektorju na ravni srednjega do višjega menedžmenta, in sicer na položajih, kjer delovni učinek ni lahko merljiv in zato težko sistemiziran, še dodajajo. Na teh ravneh je plačni izkupiček stvar pogajanj in ženske so za 10 do 20 odstotkov na slabšem, opažajo v Adeccu .

Seveda se dogaja tudi, da imajo ženske na enakem delovnem mestu višjo plačo od moških. Razlike v plačilu je velikokrat treba pripisati nepreglednemu nagrajevanju in ocenjevanju delovne uspešnosti, nepripravljenosti in neusposobljenosti vodij, da bi objektivno vrednotili dosežke, pa tudi prepričljivosti in pogajalskim spretnostim posameznih zaposlenih, pojasnjujejo v družbi Kragelj & Kragelj .

Ne glede na to pa ženske težje dobijo službo, opažajo v Karieri. Nekatera podjetja namreč izrecno ne želijo zaposliti žensk, pa tudi če so sposobnejše od moških kandidatov, še pravijo. Ta predsodek je izjemno izrazit pri vodilnih funkcijah v prodaji, proizvodnji, kontrolingu, IT, manj pa pri kadrovskih, trženjskih in finančnih oziroma računovodskih funkcijah, še dodajajo.

Tujci plačajo bolje

Sicer pa so bili lani pri nas najbolje plačani zaposleni v podjetjih iz informacijsko-komunikacijske dejavnosti in podjetjih v tuji lasti, so ugotovili na reviji Manager, ki je objavila lestvico 100 podjetij z najvišjimi plačami. Pričakovana ugotovitev je, da na lestvici prevladujejo podjetja, ki imajo med zaposlenimi precej visoko izobraženih. Zanimivo pa je, da tuji lastniki Slovence plačujejo bolje kot domači.

Tretjina podjetij na lestvici je v tuji lasti, kar dve tretjini vseh pa sta v zgornji polovici lestvice. V Microsoftu , letošnjem zmagovalcu, je povprečni zaposleni lani na tekoči račun prejel dobrih 3.100 evrov neto plače, medtem ko slovenska podjetja iz iste dejavnosti za zmagovalcem zaostajajo kar za polovico in več.

Podobno je tudi pri farmacevtih. Drugouvrščeni na lestvici je finančni holding KD Group , kjer povprečni zaposleni zasluži približno 2.700 evrov neto, sledi IBM Slovenija z 2.650 evri, nato Kontrola zračnega prometa z 2.590 evri neto izplačila na račun.

Še vedno vroči zdravniki, inženirji, računalničarji

Trenutne potrebe po določenih profilih in s tem tudi njihove plače se lahko v prihodnjih letih obrnejo na glavo. Zato smo kadrovske agencije prosili, da ocenijo perspektivnost 60 poklicev z naše lestvice. Glede na izjemno hiter tehnološki razvoj in inovacije, večjo okoljevarstveno naravnanost ter velike demografske spremembe na trgu dela bodo v prihodnje najbolj iskani poklici s področja znanosti in tehnologije, zdravstva in zdravstvene nege, informacijske tehnologije, izobraževanja in varstva okolja, naštevajo v Adeccu.

Največ točk na naši lestvici so prejeli poklici iz zdravstva in nege. Potrebe po tem kadru se večajo, saj se človeštvo hitreje stara, čedalje več posameznikov potrebuje in bo potrebovalo zdravstveno oskrbo, nego in pomoč, nekateri tudi pri vsakdanjih opravilih, pojasnjujejo na agenciji Moje delo .

Med perspektivne poklice sodijo tudi poklici s področja inženiringa, strojništva in informatike. Dobri strojniki s specifičnim znanjem in vodstvenimi veščinami so zelo zaželeni, podobno je tudi s programerji, dodajajo na Mojem delu.

Poklici prihodnosti so močno vezani tudi na nove prihajajoče tehnologije, načine dela in ravnanja z okoljem, zato govorimo o poklicih, ki so v fazi definiranja, pojasnjujejo na Adeccu. V prihodnje je pričakovati večji poudarek na tako imenovanih zelenih službah, ki delujejo na področju vzdržne preskrbe z viri, zato se bodo med perspektivne zapisali tudi poklici s področja energije in obnovljivih energetskih virov, dodajajo na Mojem delu.

Med poklici, ki ne bodo nikoli izumrli oziroma bo po njih stalno povpraševanje ne glede na razmere na trgu dela, pa so po mnenju ameriške revije Forbes recimo poklici, kot so politik, davkar, pogrebnik, prostitutka, frizer, umetnik, verski voditelj, vojak.

Perspektivnost se pozna tudi v denarnici. Začetniki z izobrazbo s področja elektrotehnike, računalništva, strojništva, biologije, kemije in farmacije, torej iz perspektivnih poklicev, lahko pričakujejo plačilo od 900 do tisoč evrov, medtem ko so plače začetnikov s področja družboslovja precej nižje, tudi do 30 odstotkov, opažajo na Karieri.

Cene se tudi na trgu dela oblikujejo na podlagi ponudbe in povpraševanja. Lahko se zgodi, da se bo v desetih letih ponudba družboslovnega kadra tako zmanjšala, da bo ta postal najbolj iskan, še opozarjajo.

Manj privlačni, a bolj donosni

Med v prihodnosti bolj iskanimi sodijo tudi obrtniški poklici, zlasti tisti, ki zahtevajo ročne spretnosti. Zaradi vse manjšega vpisa v poklicne šole nekje programe celo odpravljajo in zato manjše ponudbe storitev s področja mizarstva, krovstva, železokrivstva in podobno bo potreba po teh kadrih skokovito rasla, napovedujejo na Karieri. Dober obrtnik z mojstrskim izpitom brez težav doseže tudi zdravniško plačo v višini dva tisoč evrov in več, še pravijo.

S tem se strinjajo tudi na Mojem delu, kjer pravijo, da imaš lahko z opravljeno poklicno ali srednjo šolo super kariero, sploh če se lotiš podjetništva in delaš zase. Med poklice, ki se jim odpirajo vrata za samostojno podjetništvo, sodijo kuhar, vodovodar, mesar, orodjar, kovinar, varilec, pek, avtomehanik, frizer.

V prihodnosti bodo torej uspešni tisti, ki bodo v danem trenutku znali dobro uporabiti in prodati svojo kombinacijo znanj, veščin in izkušenj, se strinjajo v kadrovskih agencijah. To se bo izrazilo znotraj posameznih poklicev, v katerih so zahtevnostne stopnje različne. Poklic varnostnika, ki varuje prireditve, lokale in poslovne zgradbe, ni preveč obetaven, medtem ko so poklici na področju osebnega varovanja, ki bodo zahtevali specializirano znanje, veščine, diskretnost in ustrezno stopnjo socialne inteligentnosti, med zelo perspektivnimi.

Podobna razlika se pojavi recimo tudi pri kuharjih: ti so lahko zaposleni v menzi ali pa kot vrhunski kuharski mojstri, ki jih odlikujejo tehnična in procesna brezhibnost, smisel za estetiko, inovativnost, pravijo v družbi Kragelj & Kragelj. Svoja znanja bomo morali nenehno dopolnjevati in nadgrajevati, tako s formalnim kot neformalnim učenjem.

Meja med delom in učenjem se vse bolj briše, zato bodo na trgu najuspešnejši tisti, ki se bodo temu najbolje prilagodili, dodajajo v Addecu. Ne bo premalo ljudi za zapolnitev delovnega mesta, ampak premalo dovolj usposobljenih. Več možnosti bodo imeli učinkoviti, prilagodljivi, razvojno in inovativno naravnani zaposleni z dobrimi sposobnostmi komuniciranja in delovanja tudi v neobičajnih razmerah dela, še pojasnjujejo.

Poklici, ki bodo izumrli

Ob vsem skupaj se pojavi vprašanje, kateri poklici so tisti, ki nimajo bleščeče prihodnosti. Kadrovske agencije menijo, da med najmanj perspektivne poklice sodijo cariniki, šivilje, rudarji, zlatarji, vozniški inštruktorji, sprevodniki na vlaku, mornarji. Pa tudi recimo bančni uradniki pri okencih, kurirji in poštarji, usnjarji, drvarji, čevljarji in nekateri drugi ročni poklici, ki jih nadomeščajo stroji, opozarjajo na agencijah.

Ti poklici se bodo morali precej spremeniti zaradi globalizacije trga, prehoda s fosilnih goriv na alternativne vire, napredka tehnologije, avtomatizacije nevarnih dejavnosti in podobno, dodajajo v družbi Kragelj & Kragelj. Pred izumrtjem so poklici, ki prinašajo nizko dodano vrednost. Te dejavnosti se selijo v države s precej cenejšo delovno silo.

Gre predvsem za tekstilno, linijsko proizvodnjo z nizko dodano vrednostjo, težko industrijo in podobno. Stroški za velikoserijsko proizvodnjo so preprosto previsoki, še menijo na Karieri. Že pred tremi leti so pri ameriški reviji Forbes ocenili, da čez 20 let ne bomo več potrebovali blagajnikov v trgovinah, razvijalcev fotografij, izposojevalcev zgoščenk, vojaških pilotov.

Prostitutke povečujejo BDP V standardni klasifikaciji poklicev (SKP) je zabeleženih 10 poklicnih skupin, znotraj katerih je razvrščenih 3.700 poklicev. Na seznamu je recimo tudi poklic prostitutke, o katerem je sicer zelo malo uradno znanih podatkov. Prostitucija je bila leta 2003 dekriminalizirana, kar pomeni, da ponujanje spolnih storitev ni ne prekršek ne kaznivo dejanje, razen če se storitev ponuja vsiljivo, pojasnjujejo na generalni policijski upravi. Ker pa gre za ilegalen posel, se vse dogaja mimo davkarije. Zaslužek prostitutk je odvisen od povpraševanja po storitvah tistega, ki jih ponuja. Govori pa se, da se cene gibljejo od 50 od sto evrov za enkratno srečanje. Ob tem pa še zanimivost. Sosedje Madžari so na primer ugotovili, da gre pri njih za skoraj dvomilijardni posel, in ker letos pričakujejo, da se bo njihovo gospodarstvo skrčilo za 6,7 odstotka, so številke polepšali tako, da so v izračun BDP vključili tudi dodano vrednost v dejavnosti prostitucije in preprodaje drog. Skupaj naj bi to pomenilo kar odstotek BDP.

Koliko zaslužijo duhovniki V Rimskokatoliški cerkvi (RKC) je nekaj manj kot 1.200 duhovnikov. Poleg služb župnika opravljajo tudi službe na področju šolstva, vodenja škofij in ustanov, delajo v vojski, bolnišnicah, zaporih, študentskih domovih. Vsak dan darujejo mašo, ob nedeljah in zapovedanih praznikih tudi dve. Kandidati za duhovništvo se vzgajajo v bogoslovnih semeniščih. Lani se je pri nas tako izobraževalo in vzgajalo 55 bogoslovcev. Duhovniki oziroma župniki ne prejemajo plač, ampak živijo od darov vernikov, pojasnjujejo na RKC. Kljub temu obstaja cenik za vsako opravilo. Višina mašnega daru je recimo 17 evrov, za poročno in pogrebno mašo 19 evrov, za krst poseben dar ni predviden. O tem, koliko takšnih maš opravijo na leto, na RKC nimajo skupne evidence. Davki od darov vernikov se ne plačujejo. Zakonodaja predvideva, da se dohodki verskih delavcev uvrščajo med tako imenovane dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, torej z versko skupnostjo oziroma z verniki. Ker država ne gleda v pušico, je z odredbo določila, kolikšen dohodek verskih delavcev bo upoštevala. Plače škofov tako dosegajo minimalno plačo, torej v višini 597,43 evra. Verski delavci pa lahko tudi zaprosijo državo za pomoč pri plačevanju prispevkov za socialno varnost. Ti dosegajo dobrih 13 odstotkov povprečne plače. Lani je bilo iz državnega proračuna plačanih 2,5 milijona evrov prispevkov za verske delavce.

Avtorica: Marja Milič

Članek je bil objavljen v oktobrski številki Mojih financ.

Izšla je novembrska številka revije Moje finance!

Kaj med drugim še prinaša najnovejša izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji.

Galerija: Kaj prinašajo nove Moje finance Vstop v galerijo