Moje finance vsi članki avtorja

13.5.09 08:03

V Nemčiji jih je že več kot 300. Gre za mreže ljudi, ki si medsebojno izmenjujejo storitve prek centralne posredovalnice. Ponudniki in tisti, ki povprašujejo, izključujejo denarno plačilo. So ena izmed najučinkovitejših možnosti za varčevanje in tudi za krepitev socialnih vezi med ljudmi. Poglejmo, kako delujejo.

Vsak zna nekaj, kar nekdo potrebuje. Kdor v bližnji okolici ne najde zamenjave za svojo storitev, se lahko pridruži uradnemu krogu izmenjav. Tam poišče ponudbo, ki jo potem zamenja oziroma nadomesti s svojim delom - s tem, za kar je pač nadarjen, usposobljen, kar mu gre najbolje od rok.

Zaradi poglabljanja socialnih razlik je vse več izoliranosti, zato vse več ljudi neopazno zdrkne iz družbenega dogajanja. Porinjeni na obrobje postanejo pasivni, nedružabni, osamljeni in nezadovoljni, brez zadostnih sredstev za dostojno življenje. Hkrati pa sposobnosti vseh teh ljudi postajajo neizkoriščen, mrtev kapital, s katerim si ne morejo in ne znajo pomagati. In začaran krog je sklenjen. Kaj storiti?

Stiska ali nova priložnost?

Tudi tu se pokaže, da ni nujno, da so stvari tako črne, kot so sprva videti. Stiska je lahko tudi nova priložnost. V Nemčiji cveti ustanavljanje krogov izmenjav. Več kot 300 jih je že in število še narašča. Kar ne preseneča: tudi tam se bančna in finančna kriza vse bolj poglabljata, kriza zaposlovanja se veča, življenjski stroški so vse višji, negotovost preživetja kot Damoklejev meč preži nad prebivalstvom Ljudje iščejo nove poti, kako se prilagoditi, živeti in preživeti v novih okoliščinah. Ena izmed njih je prav krog izmenjav. Zanj je značilno, da je preprost in učinkovit.

Gre za mrežo ljudi, ki si izmenjujejo storitve prek centralne posredovalnice. Več je izmenjav, boljše je delovanje sistema. Centrala kroga izmenjav deluje kot banka, pri kateri ima vsak udeleženec svoj konto, na njem pa vrednost, ki jo ima na voljo pri izmenjavi storitev in materiala. Ponudniki in tisti, ki povprašujejo, izključujejo denarno plačilo.

Kako deluje? Vsak zna nekaj, kar nekdo potrebuje. Kdor v bližnji okolici ne najde zamenjave za svojo storitev, se lahko pridruži uradnemu krogu izmenjav. Tam poišče ponudbo, ki jo potem zamenja oziroma nadomesti s svojim delom s tem, za kar je pač nadarjen, usposobljen, kar mu gre najbolje od rok.

To je lahko nega, varstvo, pomoč starejšim in onemoglim svojcem na domu, pomoč pri izračunu dohodnine, poučevanje glasbenega instrumenta, risanje, poučevanje vezenja, strojepisja, klekljanje, različna ročna dela, poučevanje rokodelskih spretnosti (rezbarjenje, kiparjenje ), šolske inštrukcije, košnja trave, urejanje vrta, šivanje, popravljanje ali krpanje oblačil, pleskanje stanovanj, pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, šivanje zaves, obrezovanje drevja, grmovnic, gospodinjska opravila, priprava obrokov, hišna opravila, masaža, pedikura, frizerske storitve, drobna popravila, priključitev računalnikov, namestitev računalniških programov, poučevanje računalniških osnov (Word, Excel), priprava rojstnodnevnih in drugih praznovanj.

Še nekaj je pomembno - številna družbenokoristna dela (gospodinjstvo, pomoč pri vzgoji otrok) ter tudi druge socialne in kulturne dejavnosti niso dovolj cenjene in tudi ne ustrezno nagrajene. Krog izmenjav pa tovrstno delo enakovredno upošteva, priznava in ceni s pravičnim nagrajevanjem celo brez postavljenih denarno-cenovnih struktur. Pomaga odkrivati številne sposobnosti in spretnosti in jih tudi pametno uporabljati.

Pokazalo se je, da so krogi izmenjav ena izmed najučinkovitejših možnosti za varčevanje in za krepitev socialnih vezi med ljudmi. Drug drugemu smo v pomoč in se ob tem celo zabavamo, pravi eden od članov, ki redno sodeluje v tem krogu. Prednost je tudi v tem, da se tako prihrani ne samo denar, temveč tudi čas, s katerim lahko gospodarno in premišljeno razpolagamo.

Kako deluje v praksi?

Z rutinsko kretnjo povleče Ursula pravkar prekrojen rokav izpod šivalnega stroja in zakliče proti sosednjemu prostoru: Suknjič je končan! Kako pa kaj moj računalnik? Na računalniški zaslon prilepljen sosed Michael, ki ravno namešča nov program, odgovori: Samo nekaj minutk še! Lahko že počasi pristaviš kavo. Kar je videti kot sproščeno prijateljsko popoldansko druženje, je pravzaprav izmenjava pomoči, ki jo organizira krog izmenjav Eimsbüttel v Hamburgu.

Ursula K. je že šesto leto članica tega združenja. Na krog sem naletela po naključju, pravi in doda: Potrebovala sem pomoč pri pleskanju in sem se spomnila, da je v mestu takšna organizacija. Takoj sem se napotila tja. Prejela je seznam storitev, ki jih ponujajo, in hkrati povedala, kaj vse je pripravljena narediti: aranžiranje cvetja, pisanje pisem, šivanje

Njen časovni vložek se prišteje v dobro na njen konto. Ni nujno, da izmenjava poteka samo z enim članom omenjene organizacije. Michael in Ursula sta medsebojno pomoč še bolj razvila: Michael poskrbi za njen vrt, medtem ko ona ureja njegovo pošto: Izmenjava povezuje. Tako skleneš poznanstva z novimi, prijetnimi ljudmi, ki jih sicer nikoli ne bi spoznal. Pri tem se spletajo nova prijateljstva, včasih se razvije tudi kaj več. V hamburškem okrožju se pohvalijo celo s tremi porokami, ki so vzklile iz tovrstne medsebojne vzajemne pomoči.

V razmerah, ko ima marsikdo minimalen družinski proračun, si ljudje mnogo storitev, ki bi jih lahko sicer samoumevno plačali, preprosto ne more več privoščiti in tudi zato ponudba peša. Tako postajajo dolgoročno ogroženi tudi tisti, ki trenutno še imajo službo in nekoliko višji standard, saj se sindrom padajočih domin seli tudi nanje, le bolj počasi.

Iz ZDA že počasi curljajo prve novice o vse siromašnejšem obisku velikih trgovskih centrov. Ni nam treba kukati čez lužo, da ugotovimo, da tudi slovenska kultura ob navidezni blaginji postaja vse bolj osiromašena. Morda je prav zdaj pravi čas za odkrivanje in razvijanje drugačnih, še neuveljavljenih oblik medsebojnega sodelovanja, izmenjav dobrin ali storitev, ne da bi pri tem potrebovali izključno denarna sredstva.

Prirejeno po članku Wir helfen uns gegenseitig und haben Spas daran (revija Laura ), nekaj podatkov pa je s spletnih strani ( www.tauschring.de in www.tauschringe.info ).

Avtorica: Sabina Majcen

Članek je bil objavljen v reviji Moje finance, april 2009.

Izšla je aprilska številka revije Moje finance , kjer poskušamo dogovoriti na vprašanje ali je čas za vrnitev na borzo že pravi?

Kaj med drugim še prinaša najnovejša izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji.

Galerija: Moje finance- april 2009 Vstop v galerijo