Moje finance vsi članki avtorja

5.3.09 08:07

V Sloveniji so se v zadnjem času razplamtele nekatere denarne verige, v katere so vlagatelji v pričakovanju neverjetno velikih donosov veselo vlagali ali pa še vlagajo svoj denar. Nekaj med njimi jih je že propadlo ali pa vsaj ne izplačujejo več vložkov, zato so vlagatelji obupani. Obračajo se tudi na nas in sprašujejo, kaj narediti. Kakšne so torej sploh možnosti, da bi dobili denar nazaj? To smo preverili pri tistih, ki bi jim morda lahko pomagali.

"Ljudje neradi govorijo o izgubah, ki so jih imeli v takšnih bedarijah, kot so denarne verige. Številni izgubo raje pogoltnejo, kot da bi se pred velikimi fanti povsem osmešili," ugotavljajo izterjevalci.

Pred kratkim se je v naši redakciji oglasila gospa, ki je v denarni verigi izgubila 15 tisoč evrov, z vprašanjem, kaj naj naredi, da bi denar dobila nazaj. Njena zgodba je na las podobna zgodbam drugih opeharjencev, ki so naivno verjeli, da je mogoče na hitro zaslužiti velike vsote denarja.

Promotor denarne verige je nekdanjo podjetnico iz Posavja zapeljal z obljubo o vrtoglavih zaslužkih, ki naj bi jih dobila v letu dni. "Najprej mi je obljubil 300-odstotni letni donos, zaradi finančne in gospodarske negotovosti pa je obljubljeni donos prepolovil," opisuje. Vložila je 20 tisoč evrov. Vse skupaj ji je postalo sumljivo šele takrat, ko so izginili nekateri ključni podatki s spletne strani, prek katere je spremljala svoje stanje. Uspelo ji je rešiti vsaj pet tisoč evrov.

Organizator igre, ki je na začetku dobrovoljno odgovarjal na vsa njena vprašanja, pa je izginil kot kafra. Kaj pa pravi o drugih, ki so prav tako vlagali v to denarno verigo? "Opažam, da je ljudi, ki so bili ogoljufani v denarnih prevarah, sram, zato raje molčijo in potrpežljivo čakajo, kako se bodo takšne igre razpletle," pravi nekdanja podjetnica.

Kaj lahko stori odvetnik?

Podobno agonijo kot nekdanja podjetnica doživlja tudi približno 150 Slovencev, ki so vlagali v visoko donosni naložbeni program FX Run (o katerem si lahko več preberete v decembrski reviji Moje finance http://www.finance.si/moje_finance/?232715 ). Konec minulega leta se je denarna veriga sesula, nizozemski lastnik, ki je igro pripeljal v Slovenijo, pa jo je z denarjem vlagateljev preprosto popihal v tujino.

Za seboj je pustil dva pajdaša, Tomaža in Aljaža, ki trdita, da sta bila prav tako ogoljufana, zato sta tudi vložila kazensko ovadbo zoper nizozemskega lastnika, kar nam je potrdil njun odvetnik Aleš Rojs iz odvetniške pisarne Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji . Zbrano dokumentacijo so predali organom pregona in nadzora, o razpletanju zgodbe pa odvetnik ne ve ničesar.

Na drugi strani so jezni in razočarani vlagatelji, ki so verjeli sladkim obljubam Tomaža in Aljaža, združili moči in se sami podali na lov za izgubljenim denarjem. Kako uspešni so pri tem, nam ni uspelo izvedeti. Po mnenju odvetnika Rojsa imajo vlagatelji, ki vlagajo v naložbene načrte brez realnega premoženja v ozadju, malo možnosti, da izgubljeni denar dobijo nazaj. Zadeve postanejo še težje rešljive, če osumljenec oziroma dolžnik zapusti državo.

Takrat tudi stroški raziskave in zastopanja skočijo v nebo. Rojs sicer še dodaja, da se je v njihovo odvetniško pisarno po pravno pomoč zateklo že kar nekaj takšnih osmoljencev. "Izkušnje iz preteklosti kažejo, da gre pri denarnih igrah velikokrat za povezave med organi pregona in storilci, zato uspešnih rešitev ni," nam je že pred časom zaupal koprski odvetnik Danijel Starman, ki je neuspešno zastopal pravice 1.200 ogoljufanih vlagateljev iz denarne piramide Catch the Cash.

"Vlagatelji lahko vložijo civilne tožbe, a promotorji denarnih verig ponavadi nimajo premoženja, ki bi ga bilo mogoče doseči z dobljeno civilno tožbo. Tožba je zato najpogosteje brez upa na izterjavo vplačanega zneska, oškodovanec pa si povzroči nove stroške. Na to računajo tudi promotorji, ki imajo pripravljene različne izgovore," dodaja Anton Dvoršek s fakultete za varnostne vede .

Kaj pa detektivi

"Čeprav izhajam iz prepričanja, da je možno doseči vse in da nas pri tem omejujeta le zakon in denar, pa je realna možnost za pridobitev izgubljenega denarja v klasičnih denarnih verigah precej majhna, " meni ljubljanski detektiv Josip Aleksej Požru. Obenem dodaja, da bi bilo zbiranje podatkov o organizatorjih in njihovem dobro skritem premoženju v državah, kot sta Panama in Nigerija, kjer je pravni red velikokrat pomanjkljiv, verjetno tudi predrago za oškodovance. Kljub temu se vse več opeharjenih vlagateljev obrne po pomoč k detektivom.

Ti lahko priskrbijo ključne podatke o dolžniku in njegovem premoženju ter dokazno gradivo, ki je lahko v veliko pomoč odvetniku, da izpelje sodne postopke, pravi Požru. Vendar je takšno sodelovanje lahko uspešno le takrat, ko so vsi podatki o organizatorjih oziroma dolžnikih na voljo. Največkrat pri dobro organiziranih denarnih verigah ni tako. Zato je, preden daste denar iz rok, treba dobro preveriti ozadje naložbenega načrta, opozarja.

Tako je pred kratkim pomagal stranki iz zagate, ko ni bila povsem prepričana, ali bi pristopila k visoko donosnemu naložbenemu programu. Izredno pomanjkljiva predstavitev organizatorja programa, ki ni vsebovala niti osnovnih registracijskih podatkov, kaj šele podatka o dovoljenju za opravljanje investicijskih storitev pri nas, pa jo je odvrnila od naložbe, pravi. Za uro detektivskega dela boste morali odšteti do 50 evrov, odvisno, ali gre za terensko ali drugo delo, preostalo pa je stvar dogovora.

Možje v črnem za zdaj še nimajo dela

Od nekaterih vlagateljev, ki so v denarnih verigah izgubili 50 tisoč evrov in več, bi lahko mogoče kdo pričakoval, da bodo ubrali bližnjico, ki sicer ni zakonita, je pa velikokrat bolj učinkovita od uradne poti. Poklicali smo nekaj izterjevalcev in jih vprašali, ali so jih opeharjenci iz denarnih verig mogoče že prosili za pomoč pri izterjavi tovrstnih dolgov. "Ljudje neradi govorijo o izgubah, ki so jih imeli v takšnih bedarijah, kot so denarne verige," pravi izterjevalec, ki ne želi biti imenovan. "Veliko ljudi izgubo raje pogoltne, kot da bi se pred velikimi fanti povsem osmešili," pravi drugi.

"Poznam vlagatelja, ki se rad hvali z zaslužki iz takšnih denarnih verig. Tudi mene je poskušal vsiljivo prepričati, da bi vstopil, pa sem se ga moral skoraj s pestmi otresti," opisuje. Sicer pa takšne storitve niso ravno poceni, saj zaračunajo tudi do 50-odstotno provizijo (več o tem smo pisali v aprilski reviji Moje finance v članku Možje v črnem pridejo tudi na dom - http://www.finance.si/moje_finance/?210101).

Policija raziskuje in molči

Povpraševanje po storitvah, ki jih ponujajo možje v črnem, se utegne v prihodnje povečati, saj Slovenijo čaka tempirana bomba z imenom Finanzas Forex (FFX). Spomnimo, v reviji Moje finance smo objavili celo serijo člankov o panamski denarni verigi Finanzas Forex, ki obljublja do 780-odstotne letne donose, odvisno od višine vložka. (podrobnosti najdete na spletnih straneh www.finance.si/224445 , www.finance.si/226897 , www.finance.si/231308 ).

Po naši oceni je bilo septembra v igro vključenih več 10 tisoč Slovencev, ki so skupaj vložili okrog 80 milijonov dolarjev. Kdaj bo počilo, je vprašanje časa, saj vlagatelji že več mesecev niso prejeli izplačil oziroma obljubljenih donosov. Igro namreč sami umetno ohranjajo pri življenju, saj medsebojno trgujejo s točkami na računih. Kaj pa medtem počnejo organi nadzora? Policija skupaj z uradom za preprečevanje pranja denarja še vedno raziskuje.

O FFX smo pisali že natanko pred pol leta in že takrat so nam dejali, da zadevo intenzivno preiskujejo in da nas bodo o izsledkih obvestili. V tem času pa je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) poslala na ljubljansko tožilstvo naznanilo zoper nekatere slovenske promotorje, vlagatelj iz Šentjerneja pa jih je kazensko ovadil.

Avtorica: Marja Milič

Članek je bil objavljen v reviji Moje finance, februar 2009.

Galerija: Kaj prinašajo Moje finance? - februar 2009 Vstop v galerijo